Kladivasti prsti – LL Viva

Kladivasti prsti

Kladivasti prsti so takoj za haluksom valgusom naslednja najpogostejša deformacija sprednjega dela stopala. Zaradi okvare gibalnih živcev pride do oslabelosti in porušenega ravnotežja mišic, ki upogibajo in iztegujejo prste. Vse to privede do zakrčenosti členkov prsta. Po navadi je to kontrakcijska (upogibna) deformacija enega ali obeh sklepov drugega, tretjega, četrtega ali redkeje tudi petega (malega) prsta. Kladivaste prste delimo na fleksibilne in rigidne. Razlika je v tem, da lahko pacienti fleksibilne kladivaste prste sami premaknejo v naravni položaj, pri rigidnih kladivastih prstih pa to več ni mogoče.

Deformacija stopala kladivasti prsti je prirojena ali pridobljena. Zelo redko se sicer zgodi, da bi bil nastanek kladivastih prstov prirojen. Najpogostejši vzrok je neravnovesje mišic in tetiv. To neravnovesje je posledica mehanskih (strukturnih) ali nevroloških sprememb stopala, ki se pri nekaterih ljudeh pojavijo sčasoma. Možni vzroki so tudi druge deformacije stopala, določene sistemske bolezni (npr. nevromuskularna obolenja ali revmatoidni artritis) in neprimerna obutev. Ker prsti med hojo ne nosijo svojega deleža telesne mase, so obremenitve in pritiski po stopalu nepravilno razporejeni. Povzročajo nastajanje trde kože, otiščancev, kurjih očes, bolečine in težave pri hoji.

Zdravljenje je lahko konservativno ali kirurško. Pri blažjih težavah si lahko pomagamo z zaščitnimi blazinicami, tulci ali naprstniki, ki ublažijo pritisk in s tem zmanjšajo bolečino. Nositi je treba mehko, dovolj široko in dovolj veliko obutev. S pomočjo ortopedskih vložkov po meri lahko še dodatno odpravimo simptome kladivastih prstov.

Pri pacientih s težjo obliko kladivastih prstov in v primerih, ko se s konzervativno terapijo stanje ne izboljša, je smiselno razmišljati o operativnem posegu.

Jaka Hanželič, dipl. inž. ort. in prot.

open

Prodajlne LL Vive navkljub najnovejšim Covid ukrepom delujejo po normalnem obratovalnem času.