Ishiadični živec

Ishiadični živec je najdaljši in najdebelejši v človeškem telesu. Vsak človek ima dva ishiadična živca, ki izvirata iz leve in desne strani ledvenega dela hrbtenjače ter potekata navzdol v obe nogi, kjer se razcepita na več vej, ki nadaljujejo pot proti nožnim prstom.

Simptomi išiasa

O išiasu govorimo kadar je vzrok bolečine draženje, vnetje ali poškodba ishiadičnega živca. Bolečina izvira v ledvenem delu hrbta ter se preko zadnjice in stegna širi proti mečem in stopalu. Običajno se širi le v eno nogo, redko v obe. Bolečina je pekoča, ostra, trgajoča ali zbadajoča, pojavi se lahko tudi mravljinčenje, oslabelost in opotekanje prizadete noge. Bolečina v nogi je močnejša kot v hrbtu ter med gibanjem postane izrazitejša, predvsem ob nenadnih sunkovitih gibih (npr. kihanje, sukanje zgornjega dela telesa,…).

Vzroki

• hernija diska: najpogostejši vzrok. Vsak diskus je sestavljen iz vezivnega obroča, znotraj katerega se nahaja želatinasto jedro. Z leti se na njem začnejo pojavljati degenerativne spremembe, zaradi katerih vezivni obroč poči in tako povzroči izpad jedra skozi nastalo odprtino in posledično pritiska na bližnji živec
• običajne starostne degenerativne spremembe (zoženje hrbteničnega kanala, kostni izrastki)
• zdrs vretenca naprej (spondilolisteza)
• okvare ishiadičnega živca zaradi poškodb, tumorjev, bolezni (npr. diabetes, prizadetost piriformne mišice)
• duševni pritisk

Ležanje lahko še poslabša bolečino:

• na boku na prizadeti strani noge: ljudje, ki spijo na boku običajno zgornjo nogo povesijo čez spodnjo in koleno zgornje noge počiva na vzmetnici. S tem povzročimo, da je bok izbočen navzgor in se hrbtenica ukrivi, medvretenčni prostori se zmanjšajo in se uklešči ishiadični živec
• na hrbtu: poudari se ukrivljenost ledvenega predela hrbtenice in s tem se zmanjšajo odprtine med vretenci, skozi katere izhaja ishiadični živec. V primeru, da je prisotna še hernija diska, se prostori med vretenci zmanjša do te mere, da se uklešči korenine živca in pojavijo se simptomi značilni za išias.

Lajšanje bolečine

Ob izvajanju ustreznih ukrepov bolečina po navadi izzveni v 4 do 6 tednih. Dan ali dva počitka olajšata močno bolečino, dlje časa trajajoče mirovanje pa težave poslabša. Pravilno gibanje pripomore k hitrejšemu okrevanju, toda potrebno se je izogibati sunkovitim in nepravilnim gibanjem. Priporoča se pravilno izvajanje različnih razteznih vaj in ustrezno podporo hrbtenici med ležanjem na boku ali hrbtu.

V prvih nekaj dneh se bolečino blaži s hladnimi obkladki (večkrat dnevno po 20min), nadaljnje dni pa se obolelo mesto segreva (previdno v primeru mravljinčenja, saj se zmanjša občutek za toploto in lahko pride do opeklin). Bolečino se lahko lajša tudi z nesteroidnimi antirevmatiki v obliki tablet ali mazil, tensom, masažo, akupunkturo in s križnimi pasovi, vendar pri uporabi le-teh je potreben posvet s strokovnjakom.

V primeru ne izboljšanja v nekaj tednih ali celo poslabšanje se je potrebno obrniti na osebnega zdravnika. V primeru omrtvičenosti okoli spolovila in zadnjika, izgube zmožnosti nadzorovanja izločanja blata ali urina ter izgube mišične moči v nogah je potrebno takoj obiskati zdravnika.

Preventiva

Vzdrževanje primerne telesne teže, raznolike aerobne aktivnosti (hrbtno plavanje, tek na smučeh,…), krepitev mišic spodnjega dela hrbta in trebušnih mišic, pravilna drža (zlasti med dvigovanjem bremen in dolgotrajnim sedenjem) pripomorejo k zmanjšanju nastanka težav s hrbtenico.

Anamarija Grmovšek,
LL Viva Litija