Krajša noga – kaj zdaj?

Krajša noga – kaj zdaj?

Okrajšava spodnjega uda je največkrat obravnavana, ko se pojavijo bolečine v ledveno medeničnem območju hrbtenice ali sklepih noge. So pa tudi “krojaški” primeri, ko se okrajšavo odkrije mimogrede. V besedilu je na kratko opisana absolutna, strukturna in dejanska okrajšava.

Človek anatomsko ni zgrajen simetrično. Popolna simetrija v naravi namreč ne obstaja, zato nimamo obeh rok in nog enako dolgih in nimamo povsem simetričnega obraza. Oglejte si dlani in stopala. Presenečeni boste, koliko razlik boste odkrili. Govorimo o anatomski neenakosti. Okrajšava noge pa je lahko tudi posledica okvare in zamenjave sklepa, poškodb (prelomi) in bolezni kosti oziroma nevrološke okvare.

Kdaj razliko v dolžini nog štejemo za normalno?

Odgovor nam ponudi gibalna skladnost, h kateri je telo naravnano. Pod pojem gibalne skladnosti štejemo tudi stanje pri miru, saj se ves čas skoraj neopazno gibljemo (zibamo), da bi ohranili ravnotežje.

Če je hoja videti ritmična, enakovredne dolžine koraka, brez prezibanja in če imamo, ko stojimo z enakovredno iztegnjenimi nogami v kolenskih sklepih, vizualno poravnani dve prečni liniji v ramenih  in medenici, potem je telo v ravnovesju in je ukvarjanje z dolžino nog na milimeter natančno, nesmiselno. 

V primeru v uvodu omenjenih bolečin, se obravnavo zajema širše. 

Otroci v intenzivni rastni dobi morajo biti ob naraščajoči razliki v dolžini nog klinično obravnavani. Manjše razlike so razvojno v območju normalnosti, saj udi ne rastejo enako hitro. Običajno se okrajšave razvrstijo na predšolskih in šolskih pregledih.

 

Načini izničenja okrajšave se stopnjujejo; manjšo razliko (do približno 1 cm), ki je na splošno opisana za obliko normalnosti, je telo sposobno izničiti s prilagoditvijo v območju medenice in ledvene hrbtenice do vizualne gibalne skladnosti. Bolj gibljivo jedro (ledveno medenični obroč) je sposobno nadomestiti več okrajšave in obratno. Z naraščanjem okrajšave od približno 1,5 cm naprej, se telo nagiba vstran in stopenjsko, s škodljivim prilagajanjem spodnjih udov skuša vzpostaviti ravnovesje. Krajša noga se v kolenskem sklepu povsem iztegne, daljša upogne. Stopalo daljše noge se v gleženjskem sklepu obrača navznoter, krajše navzven. Ko to ne zadošča, se slednje dvigne na sprednji del do stopnje, ko je obremenjeno le še  prstno območje stopala.

Ko se potrdi krajša noga, ki nas prisili v gibalno neskladje in je operativni poseg izključen, je potrebno okrajšavo nadomestiti z ortopedskim pripomočkom, sicer preobremenitve vodijo do hitrejše okvare sklepov in vezivnih struktur.

Največkrat pa se opisano obliko krajše noge zamenja za pogostejšo navidezno ali relativno, ki nastane kot posledica neskladja vezivno mišičnih struktur. O tem in o smiselnih ukrepih za odpravo takšne “krajše noge” pa naslednjič.

Zdrav korak vam želim.

Sašo Šabanov, vodja ort. teh.
ORTOPEDSKI STUDIO
Ilirska ulica 23 , Ljubljana