Sindrom karpalnega kanala

Nastane zaradi preobremenitve kitnih ovojnic in zapestja, uvrščamo pa ga v kategorijo kroničnih skeletno-mišičnih okvar. Poimenujemo ga lahko tudi kot sindrom čezmerne preobremenjenosti. Spada med najpogostejše okvare perifernega živčevja in tudi med najpogostejše poklicne bolezni. Preobremenjenost zapestja se pojavlja pri številnih poklicih, npr. pri delu v pisarni, pri računalničarjih, šoferjih in frizerjih ter fizičnih delavcih za tekočim trakom. Ti dalj časa uporabljajo monotone in ponavljajoče se gibe. Težava nastane zaradi utesnjenosti medianega živca v zapestju. Zaradi položaja središčnega živca, ki je precej na površju karpalnega kanala lahko že manjše spremembe privedejo do pritiska na omenjeni živec. Poleg tega, pa lahko do okvare živca privede tudi slaba prekrvavljenost. Lahko nastane vnetje tetiv z oteklino ali odebelitev vezivnega tkiva.

Težave se kažejo z mravljinčenjem in bolečinami. Vzroke delimo na lokalne, regionalne in sistemske. Med lokalne uvrščamo vnetja, tumorje in travme. Regionalni vzroki so bolezni, kot naprimer osteoporoza, revmatoidni atritis in bolezni z visoko vsebnostjo sečne kisline v krvi. Med sistemske pa spada diabetes, nosečnost, debelost, menopavza, odpoved ledvic ali alkoholizem. Sindrom karpalnega kanala se pojavi zaradi dela z upognjenim ali iztegnjenim zapestjem, vibriranjem roke ali velikim številom ponovitev ene vrste giba. Za omenjeni sindrom so značilne različne faze okvare.

V prvi fazi se težave pojavijo ponoči, ko se človek prebuja in občuti otrplost rok. Velikokrat so prisotne bolečine in mravljinčenje v roki. V drugi fazi se s težavo srečajo čez dan, ko je roka dalj časa v istem položaju. V tretji fazi pa je prisotna atrofija mišic, moteno je zaznavanje dotika in zbadanje v prvih treh ter polovici četrtega prsta. Če so zaznane opisane težave, odlašanje ni smiselno, saj lahko dolgotrajni pritisk na živec naredi nepopravljivo škodo, katero utrpijo tudi mišice, gibljivost palca ter zaznave in občutki v tem predelu.

Po pregledu pri zdravniku si lahko začetne težave omilimo z mazili, ki delujejo protivnetno, protibolečinsko in zmanjšujejo okorelost zapestja. Priporoča se različne vaje, ki nam jih priporoči specialist. Med delom si zagotovimo bolj pogoste odmore, poskrbimo za razgibavanje in primerno držo zapestij ter zmanjšamo moč gibov. Prilagoditi moramo delovno opremo. Priporoča se uživanje vitaminov skupine B, ki imajo vlogo pri vzdrževanje živčnega sistema in omega 3 maščobne kisline, ki delujejo protivnetno. Pri blagih in zmernih simptomih je priporočljiva uporaba opornic.

Z uporabo opornic se zmanjša tlak v karpalnem kanalu, izboljša se pretok krvi, zmanjša se pritisk na mediani živec. Zmanjša se otrplost in mravljinčenje v rokah. Poleg tega nudijo oporo in omejijo gibanje zapestja. Zapestje mora biti v nevtralnem položaju, rahlo ekstenzijski položaj pa omogoča prijeme kljub nošenju opornice. Na voljo so nočne in dnevne opornice. Če se težave ob redni uporabi opornic umirijo ni potrebno hiteti z operativnim posegom.

Teja Mlakar Dolinar,
LL Viva Idrija